Eureka!

Našel sem! ;) V bistvu sva. Huh, ker nas je bilo pa več dvojic, pa lahko kar lepo po vrsti razložim.
Najprej sva z dečvo (N) našla hostel za čez novo leto. Niiice. Bedno je, ker je bilo treba res hitro rezervirat, oz. ne to, ampak posledično to, da drugi niso mogli biti v istem oz. za 5 oseb .. Tako da upam, srčno upam, da so tudi drugi našli kje in kaj za spat (in žvečit, če je B&B).
Torej nasvet za vse bodoče pohotnike (erm...?) v Amsterdam: če greste za čez novo leto tja, nujno sredi oktobra ali prej rezervirajte hostle!

Poleg tega pa sva z mentorjem pregledala ene delne rezultate od današnjega sekvenciranja najinega dela mitohondrijskega gena COI ... in čeprav smo upali, pa nismo bli prepričani, da bodo, sva našla razlike! Jeeeei. Torej razilke med dvema osebkoma iz dveh populacij, ki sta, ena na eni flanci in druga na drugi flanci,
iz iste (geografske) lokalitete. Sicer je bilo razlike le v dveh nukleotidih v pomnoženem in poravnanem zaporedju, dolgem cca. 700 bp, ... tako da nisem še čist ziher, al je to dobr ali ne (in kako dobro bom znal te stvari na koncu utemeljiti), AMPAK: yeees! Začetek dober, vse dobro ;) Vsaj za nekaj časa.       Pa dober tek:)

Leteča mezga in Rdeči Jezus

V petek smo šli ven... (¡Ay, caramba!) Hernán, Emilia, Andrés, Olja (Beograd), ful enih drugih in seveda Aidan.
Vse lepo in prav, ampak veliko lažje je tečt 10 km tek na tekaškem tekmovanju, če spiš več kot med 6:30 in 11:30 uro;) (Intermezzo: Bil sem 18. izmed 59-ih v rekreacijski kategoriji, s časom 50:09 .. moj mentor je bil 3., njegova sodelavka, tudi PhD-jevka pa je zmagala v svoji kategoriji! - 40:06 za 10 km ... like wow.)
  No, pa nazaj na petek: začeli smo v študentskem domu, v njihovi skupni sobi - vau, ful velika in taka ... študentska;) Torej razmetana, nepospravljena, povsod ostanki žurov in popivanja. Men se je dopadla pa zaradi mize za pinpong - zakon, sem igral z enimi tipi iz Saudi Arejbije;)Vse, razen enga sem premagal, pa še to sam zato, ker je imel grozno hitro servo;) (In jaa, ne skrbet - v sobi je tudi miza za namizni nogomet;)

Po obisku nekaj lokalov (že v mestu, Pepperstraat), med katerim seveda v tistega, kjer je bila najbolj kul "dance" muzika Rdečega Jezusa (na sliki) in Andrésa niso spustili, smo, po končani noči zavili z nekaterimi še na burek/kebab/turkish pizza. Jemo, se pogovarjamo, PUUUFFF flop flop, bamf! Kar naenkrat nas je preletelo nekaj rumenega. Pregled situacije pokaže, da je bila omaka (česnova) v flaški. Pač en tip jo je vrgu ven (pa se pol delal, kot da je ni - zelo nabrito in domiselno, noben ni pogruntal), na ulico. Morda so mu popustili živci ali pa je hotel prispevati sicer že tako pestremu dogajanju na ulici: vsake toliko se je kdo hotel stepst, pijano prepevanje, parčki, ki serjejo, jao.

  Po besedah ene kolegice, pridejo v petek in soboto sem holzarji oz. kmetavzarji iz vseh okoliških vasi ... in ... khem .. marsikomu začinijo večer. Če je treba, tudi s česnovo omako.

I'VE GOT THE POWER!

Yes, folks! Tako je! We've got some juice. The eagle has landed. Ovce so doma! Elvis has left (?) the building! Kokršpanjel gre lahko na sprehod. One small step for humankind, but a giant leap for myself. Hladilnik ma pivo. "There's a hundred and eight miles to Chicago, we've got a full tank, half full box of cigarettes, it's dark and we're wearing sunglases."

  "Hit it!"

V stilu fenomenalnih Blues Brothersov (Dan Akroyd in Joe Belushi) zaključujem misel: imam internet 'doma'!

  In to je nekaj, za kar se splača napisat vnos v blog, verjemite.

Sicer pa smo ravnokar končali z odlično večerjo (katero sem zamudil, ampak tekoči in sladki del sta bila več kot odlična), ki jo je Alejo priredil za svoje prijatelje. V šali sem vprašal, iz katerih vetrov sveta so, ... pa so začeli resno razmišljati, če imajo med seboj vse celine zapolnjene ... in razen Antarktike, v bistvu ... ja! Kenya (parents are from India), Kanada, Colombia, Mexico, France, Spain, Italy, The Netherlands in pol še nekje ... ena Slovenia. Ampak z velikim srcem;) Fajn zaključek dneva, res.

Forrest Gump, 7 nun in 1 jež

  Nisem še čisto prepričan ali je to, da lahko v mnogoterih trenutkih življenja (npr. v "vsakodnevnih" dogodkih) najdeš nekaj smešnega, stvar pogleda oz. osebnosti ali je kaj drugega (genov? ha, ha).
  Govorim o tem, da sem med tekom naletel na en kup naključij. Že zadnjič sem si naredil "mental point", da grem pogledat na en hrib v parku. No, pridem gor, se usedem na najdeno klopco in malce gledam naokoli. Nakar vidim ježka - ki je začel sopihati v hrib - naravnost proti meni. Stopil sem mu nasproti in ga počakal sredi hriba - čepe. (Verjetno so mimovozeči/-idoči mislili, da kakam ali kaj podobnega, ko sem imel tak prešeren nasmešek na obrazu, opazujoč ježka;) Ko sem se ga nežno dotaknil, se je za trenutek ustavil, nato pa sva šla, pomirjena, vsak svojo pot. Tudi, če ne bi bilo nun, bi mi bil jež sam neznansko polepšal večer.
  In nune? Hja, tečem še malo in naenkrat pred seboj (ob 20:45 zvečer!) na kolesih ... zagledam nune. Pridem 3 korake bliže, vidim, da nimajo ravno čednih in zglednih kap/kut (/tisto belo, pa okoli črna redovniška, no). Še dva koraka - nuna, ki sem jo gledal, je zamazana z barvo po obrazu. Huh? (Izgovôri: Ha?) Upam / mislil sem si, da je šlo za kako dekliščino. Pa upam, da ne bodo molile, zaboga! (Ojej.)
  Forrest Gump sem bil pa jaz: tekel sem najprej v eno smer, pol pa mal v drugo, pa naravnost, pa levo ... pa pridem v center mesta (kjer po vsej (moji) logiki ne bi smel biti). Mi ni jasno, kako.

  K sreči tukaj ogromno ljudi vsak dan teče in nisem zbujal (preveč) pozornosti. Sem pa teku kot Forrest, ja. (In si zraven v mislih vrtel najljubše prizore iz filma - "BubbaGump Shrimp Factory", ..."Dan! /.../You got legs!", "My momma always said, life is like a box of chocolates - you never know, what you gonna get."
Pa še res je.
Do naslednjič!
  P.S.: Pinponk sem igral pa včeraj, ja;)

15 min med Soljo ali kino po Nizozemsko

Ne boste verjeli - preteklo soboto smo šli s sodelavci v kino. (OK, to ja, ampak kino sem našel v relativno prvem poizkusu, in še deževalo je!) No, tudi to še verjamete, ampak to, da smo šli gledat film SOL - SALT;), in da ravno preden se pripravlja atentat, <<<PUFFF!>>>, prazen "ekran" in piše "pauzeren". Erm ... hm? Pauz-eren .. kaj, pavza?!
  Huh, kako prosim? Žvižganje in negodovanje, ki sem ga (po slovensko) nekako pričakoval, kar ni in ni prišlo. Ne - namesto tega gre polovica ljudi ven, čisto vsakdanje, "casual".
Hmm? Sodelavci razložé, da ja, da je 15-minutni odmor, čist normalno, da se osvežiš in predvsem, da greš kaj kupit. (To mi je razložil mentor med srkanjem svojega piva, ki ga je kupil na začetku predstave ...)
  Potrošništvo. Super. Me zanima, kdaj bo to pri nas. (Upam, da nikoli -> tudi če koga poznate, ki se z marketingom v kinih ukvarja, ... sploh ne nobenmu v marketingu povedat, ok? OK??

  In film? Hja, dejmo rečt, da se mi je zdel "Wanted", torej film, ker ukrivljajo pot kroglam in jih pošiljajo okoli vogalov, v okvirih zgodbe, ki so jo zgradili, bolj verjeten. Tot ziens!

OPEN! Koopzondag, 3. oktober

Shopping Sunday, big day.
Vsi so v mestu, kopujejo ket nori. Grem še jaz;)
(Kaaaj? Tako je, če se hočeš naučit kulture! Ne smeš preveč izstopat, ne?!)

Torej imajo poleg četrtkov in sobot (sedaj sem ugotovil, da sta celo dva dnevu v celem tednu, ko so ljudje v večjih količinah na ulicah) tudi nekaj (? - verjetno samo eno, ne smemo biti preveč optimistični) nedelj v letu, ko je totalna nakupovalna mrzlica. Povsod ljudje, smeh in potrošniško veselje (ampak, da ne bomo sončni upravi storili krivice - RES je bila lepa in sončna nedelja. Pomojem edina letos. Ampak tako lepa, da se je odkupila za kar nekaj drugih.
  Dobil sem čevlje, dva para in še kratke športne hlače za neverjetnih 63 €, kar je tle fenomen. (O kvaliteti pa ko bo zima...) Če so pri nas cene za čevlje redno med 75 in 80 €, so tukaj med 99,5 in 112  €. Pač, malce bolj gajstno. (Ali pa jaz samo že dolgo nisem bil v šopingu doma.)

In kaj je lepšega, kot it na popoldansko kolesarjenje in odkrivat mesto? (Dobiti bi se bili morali za nogomet, pa se nekako nismo našli -> nisem imel številke, pa sem šel na vožnjo - iščoč nogometna igrišča;) No, odkril sem center Kardinge, ki je res ogromen in se razteza na fenomenalni površini, in tisti slavni poševni stolp za plezanje (ko mi ga uspe potegnit dol s telefona, ga pripopam sem gor), nato pa smo se vseeno slišali in našli in v mednarodni ekipi iz Ukrajine, Španije, Belgije, Italije, Francije, ZDA, Kanarskih otokov (Špa) in Bolivije ter seveda Slovenije odigrali nekaj nogometnih tekem (bilo nas je 27, tako da smo imeli 4 ekipe;).
Fajn NeDela! Pa vaša?

"(Nederland hasn't got) Talent"

  Na poti domov, ker seveda, bravo, včeraj nisem šeč v štacuno, ampak raje brcal žogo, danes pa sem bil cel dan na fakulteti, ... sem iskal nekaj, kjer bi lahko potešil dinozavre v trebuhu (brontozaver!).

  Izkaže se, da imajo bronto- in lačnozavri svoj dom, svoje pribežališče na Nieuwe Ebbingestraat, v prodajalni kebabov;) Naročim, se usedem in med čakanjem na hrano se vname pogovor z "domačinoma" - Turkoma. 

(V ozadju igra televizija.) Od kje sem, od kje onadva, koliko časa smo že tle (10 let/10 dni), kake so kaj punce tu in doma (valda so doma stokrat lepše ane), če imam punco, ... v tem pa pogled na TV ... razkrije oddajo Idol (wiki) (á la American Idol/Ameria's Next Top Model/Britain's got Talent/Pop Stars) - in jaz: "Oh, ne! Vi imate tudi to? Talent pa to?"

"Ja," zavije z očmi, "samo Nizozemska ga NIMA. Oni imajo sir."

So there you have it, no, pa imate: Imajo sir.

Fuzbal z Latinoameričani in dejstvo, da hodim v cerkev

Včeraj sem igral fuzbal s Kolumbijci, Špancem, Mehičanom, Ukrajincem in mislim, da Angležem. Niiice: ena zjahana telovadnica v študentskem domu; super! Kot v filmu;)) (Če mi uspe, jo bom slikal naslednjič in dodal sem gor.) Seveda srečanje ni minilo brez tega, da bi dobil nekaj smešno lahkih in preprosto smešnih golov (1x seveda tudi med noge - smejal so se, jaz pa tud), ampak na srečo sem jih tudi nekaj dal in pri parih asistiral, tako da ni bilo takega problema. Vsaj dost dobr, da gremo v nedeljo spet. Aja, pa še en Brazilec je igral;) Tko da kar tiho!

  Glede cerkve pa nič bat; tam samo gostujem. In odpiram usta;) Hm - brez neslanih šal o duhovnikih, prosim, gre za kulturno udejstvovanje. Sem se namreč pridružil enemu lokalnemu zboru - Bragi (link). Pač vaje imajo v cerkvi, De Oostekerk. Zborovodja je pa faca. Hecen, lahko bi bil ministrant v mladih letih, kaj pa veš (las nima več na prečko, če jo je kdaj imel) ampak res zabavno.

    Kako sledim? Jah, pojejo v angleščini, tako da to gre. Na srečo pa omenjeni zborovodja uporablja precej rok in nazornih primerov ("Ne tako: Heumsche um baalnej um huuf .. ampak tako: HEUMSCHE UM BAALNEI UM HUUF!!"), tako da se ga dá na neki ravni razumet. + čredni nagon pomaga (ie, when in Rome, do as the Romans do).
Tot ziens!