Wageningen se počasi, počasi polni. Študentje se kot ovčke pridno zbirajo pri Almi Mater ...
Danes mi je pocingljal (saj veste, kolesa) Gerard (a.k.a. Landry a.k.a. Sehomi) in sva imela prav prijeten Welcome-Back pogovor, pa še knjigo za ekonomijo mi je posodil.
Seveda se je dan odvijal v tej smeri in zaletel sem še v Carlosa, ekvadorskega prijatelja in Pierluigi-ja iz Italije.
Utrujen od učenja in doživetij sem po kratkem prehrambenem šopingu (Grrr, outdoor štacuna je zaprta ob ponedeljkih) in čakanju, da se mi računalnik pregleda in popravi, zaspal.
Seveda premalo, da bi držalo za celo noč in preveč, da bi šel lahko takoj naprej spat. Aaah. No, pa vseeno: grem probat srečo s sanjami. Včeri sem spet d best sanjal - neki z vitezi in konji in celo (srednjeveško) odisejado skorej.