Nizozemci na kruhu

  Seveda je te stvari težko razložit, če jih ne doživiš v živo. Oz. ha, morda pa je vse na nosilcu informacije, torej v tem primeru pripovedovalcu. Vseeno pa je vizualni "input" ob dogodku, kakršnemkoli že, skoraj neprekosljiv; če nič drugega, je razmerja informacija/čas bistveno večje.

  Da neham klobasat. (O klobasicah in vloženih kubasah pa kolk so nagravžne pa morda vseeno kdaj drugič:)

Če imaš rad piškote in sladkarije (in Holandci jih imajo), zakaj jih ne bi imel tudi za zajtrk? In zakaj, če se ti mudi ... ne bi pojedel nekaj bolj konkretnega, zakaj se ne bi počutil, kot da dejansko ješ obrok?

In pridemo do vseh stvari, ki jih N. dajejo na kruh - za malico in zajtrk. Seveda so klasične stvari (sirni namazi in putr + šunka in sir, itn.), potem imaš pa Spekulaas piškoti (mmmm!), bolje rečeno, namaz iz njih.
Nato je peanut butter (&jam oz. jelly, torej marmelada) sandwich. Pa putr in čez čokoladne mrvice. Mnjami.
  Pa sem oni dan vprašal: "MHM?! Kako lahko to jeste?"
In je bil sogovorec intelektualen in preprosto rekel: "A ješ Nutello ali kakršenkoli čokoladni namaz? ..."
Mal je čudno, granted, ampak baš razlike pa ni. Tako da sem danes tudi to jedel. So there you have it.
Aja, spekulaas na kruhu je pa mal lepljivo, a dobro razvedrilo. Pač piškoti in kruh. ...
... Svašta. Ampak moraš jih imeti rad;)

Ljubo doma, mi pa pri Ljubotu

Sicer zgleden komad od Zmelkoow, tudi v redu izhodišče za malce bolj nostalgičen vnos v e-blablaljnik/dnevnik.

Vikend je bil praktično popoln. In tega ne rečem ravno pogosto. Za tiste neposvečene v skrivnosti (mojega) uma in premikanja superatomskih delcev, ki so povezani v karseda anti-entropično stanje, sem bil na oddihu. Ha, ha. Oddihu od Erazma? Ja, taki smo mi Potepuhi.

Hvala ti, Stvarstvo. Poleg šestih dni blagostanja in iskrenega zadovoljstva sem bil seznanjen tudi z neprijetno novico. Ne povsem nepričakovano, a vendar sem upal, da se bo Njegova napoved, njegov hudomušni odgovor, kakršne je vedno dajal, izpolnil: da se vidimo na Švedskem in morda še celo na naslednjem. Ne dočakal, ampak zaživel je 99 let!

Hvala ti, Miloš, ker si razveselil in razsvetlil mnoge. Elen síla lúmenn' omentielvo.

Eels: P.S. You rock my world

Včasih pesmi povedo največ, včasih nič. Skoraj vedno pa drži, da je resnica v očeh opazovalca.

  Včeraj smo imeli rojstni dan za dve "sodelavki", PhD-jevki iz skupine - Silvio (IT) in Maartje (NL) in po fletnem uvodnem delu (mingling pa munchin pa to) se je od nekje pojavila kitara in en kolega od Maartje je špilal .. noro dobro. Sicer pa smo imeli pred tem debato z Danielom (NL/South Africa), Lauro (Bolivia) in Tanyo (CH) zelo zanimivo debato o umetnosti in znanosti ter razliki oz. ciljih, h katerim obe sferi stremita. Tanya je zagovarjala stališče, da umetnost nima avtoritete oz. končne Resnice, ker je le-ta zgolj odraz trenutnega razpoloženja in mnenja prevaldujočih "eskpertov", mnenjskih voditeljev ... Laura pa je vračala, rekoč, da je ipak to tudi namen umetnosti, kajti interpretacija avtorja umetniškega dela in interpretacija opazovalca/bralca/doživljalca sta enako pomembni in nista določeni (vsaj druga ne). Nekaj v stilu "kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha".

Vsega sem bil v resnici početnik jaz, ker sem brskal skozi knjigo s slikami o Dalíju ...