Precision Packing

I am sure you've all had those moments when stuff just wouldn't fit. Tonight I was on the verge of looking up that awesome packing video on youtube (but didn't, until after). But years of scouting (and for those of you who know me, years packing too much) have brought me to the new level: now I sometimes shave down what I'll bring.

I am still wondering if not taking running shoes was a right idea, but only time will tell, I guess. I did bring the rest. BRING IT ON, WIZZAIR!
Before:

After:

And just to be clear: things on the right on the after picture are going in my pockets. And the disc could've potentially fitted in as well.

And that's it. If you haven't, you really should check out "Packing Like a Pro" on youtube.

Moja Nizozemska v številkah

Številke so KUL. To vam lahko potrdi vsak, ki je vsaj malce zaljubljen v njih, skoraj vsak, ki študira matematiko ali fiziko in še nekaj biokemikov, kemikov in biologov. Pa geologov. Pa strojnikov, pa ... v končni fazi, žal, tudi ekonomistov. The list goes on.

No, če so vam všeč številke ali ne, je tole po mojem precej zanimivo:

Moj Erazmus v številkah:
Trajal je 162 dni. O urah in minutah, zaradi spoštovanja do relativnosti časa, ne bom.
Porabil sem:

2 šampona - oz. je v vsakem še mičkeno. (Sem imel enga na faksu in enga doma.)

5 zobnih ščetk

X denarja. O točni številki zaradi spoštovanja do očeta in sebe ter gospodarstev nekaterih malih držav sveta, ne bom.

1 pakungo soli

(n-1) pašte

(n+3) kebabov

pogledal m filmov

pogledal celih 5 sezon in unih 16 delov, kolikor jih je bilo 6. sezone HIMYM (How I met your mother)

2 kolesni zračnici, eno feltno in eno ključavnico ter 2 luči

kupil sem 2 x 12 rolc WC papirja

prebral 7? knjig in veliko (insert citation) več člankov

potoval 7x z vlakom in 6x (8x, če štejem še Prihod in Odhod) z avtom

Šel več kot 20x tečt; 12x od tega je štelo na iPodu: skupaj 85,86 km, 11 ur teka.

Ponosil ene čevlje. (Sam do konca. In ne od začetka.)

kupil dvoje čevlje, tri srajce, štiri puloverje, eno kravato (imeli smo nastop, pa sem rabu eno rdečo..) in ene rokavice.

Šel 3x v Ikeo, 2x v kino, 2x v "gozd" in 1x do morja.

Pot domov:

1454,6 km (212 od tega od Groningena do Utrechta; na roadtripu zgolj 1242 km očitno.

povprečna poraba 7,3 L/100 km*

povprečna hitrost: 110,2 (113,2!**) km/h

tankala sva 4x (tako da je sedaj še zmerom za 600 km v tanku - hvala, Jasna!

* Začela sva z 7,4; nato sva v Nemčiji zgroženo ugotovila, da imava 9,1 povprečno porabo ... in zmanjšala iz 160 km/h na ene 110 ... in potem do Ljubljane spravila na 7,3.***
**Če ne bi bilo Avstrije in nato Slovenije, ki pač obe, presenetljivo, nista Nemčija, bi bilo povprečje veliko višje.
*** Danes sem naredil še izletič v Cerklje in v Tržič, tako da je sedaj poraba 7,1! Whodaman!

Roadtrip 2

Po 1454,6 km, odkar sem zapustil Groningen ...
Od 7:40 v Utrechtu do 20:40 Ljubljana, pri porabi 7.4 -> 9.1 (whooops!) -> 8 ... -> 7.4 in -> 7.3 L/100 km,
pri povprečni hitrosti 110,2 km/h (to je bla ta k* Avstrija - po Nemčiji sva imela 113,2 km/h povprečno)
in s polnim tankom (za 675 km) - HVALA JASNA! -
lahko rečem, da moja soba diši fenomenalno.
Spaaaat!

Bravo Krištof! Lepi sta bili, Lucija in Maria! Bruno, svaka čast!

Roadtrip ... in fotoaparat, ki gre 110 km/h

Po skoraj prekrokani noči in bujenju 2x v tistih nekaj urah teme, kolikor jih je bilo pred novim dnem, (bujenju s strani najprej Aleja, za zvonenje katerega sem najprej mislil, da je le pijanec ali študenti (ali kombinacija) in mu zato nisem odprl prvič (pozabil je ključe oz. je bil tako pijan (očitno sem imel prav;), da je bodisi pozabil, da jih sploh ima, bodisi ni našel ključavnice) in nato še njegovih "homies", latino prijateljev iz Amsterdama, ki sem jih moral najprej potolažiti, da je pravo stanovanje, da sem le cimer),
smo spakirali in spravili iz stanovanja končno do pol druge ure, ko so se Tequila Gentlemen ravno odpravljali v popotovanje do WC-ja, Do Velike Mašine, ki Dela Močno Črno Toplo Pijačo in podobno (pillow fight), torej s samo enourno zamudo; pobrali Santosa (Lucijinega fanta), tankali predrago (1,67 € na liter - pač na Nizozemskem ne vozijo zamanj koles in pač, če ste si kdaj rekli: "Čuj, kaj če bi se usedli v avto in šli kr v eno državo, tankali in prišli nazaj?" Nizozemska res ni dežela za to) in jo pičili proti Utrechtu.
Pogovori o kravah in konjih, ki zgledajo kot krave, pevcih in marsičem so nas pripeljali tri četrt poti, ko je dogajanje prekinilo najprej bučanje vetra, nato šumenje vrečke, nato pa besede Lucie: "Heeyy! Aliać, nekaj je padlo ven! Zakaj si odprl okno (nisem)?" Ko zapeljemo na stran in ustavimo, se izkaže, da je šlo za modro tobrico ... požrem slino in sebično upam, da je bila njena (okno je nevede odprla ona) ... nope! Bila je torbica fotoaparatom. Laufam nazaj (ene minuto pa pol, ker ... pri 110 km/h prideš precej hitro precej daleč - kdo bi si mislil) in ta-daaaaa: aparat cel in DELA. Torbica mal obrajsana, ampak ... dela. (Vmes so mimo zdrveli eni trije šleparji pa ene 26 avtomobilov ... in na srečo zgrešili.)
TURISTIČKA SVAKA ČAST!
P.S.: Torbica je znamke UNOMAT.

Ljubo doma, mi pa pri Ljubotu

Sicer zgleden komad od Zmelkoow, tudi v redu izhodišče za malce bolj nostalgičen vnos v e-blablaljnik/dnevnik.

Vikend je bil praktično popoln. In tega ne rečem ravno pogosto. Za tiste neposvečene v skrivnosti (mojega) uma in premikanja superatomskih delcev, ki so povezani v karseda anti-entropično stanje, sem bil na oddihu. Ha, ha. Oddihu od Erazma? Ja, taki smo mi Potepuhi.

Hvala ti, Stvarstvo. Poleg šestih dni blagostanja in iskrenega zadovoljstva sem bil seznanjen tudi z neprijetno novico. Ne povsem nepričakovano, a vendar sem upal, da se bo Njegova napoved, njegov hudomušni odgovor, kakršne je vedno dajal, izpolnil: da se vidimo na Švedskem in morda še celo na naslednjem. Ne dočakal, ampak zaživel je 99 let!

Hvala ti, Miloš, ker si razveselil in razsvetlil mnoge. Elen síla lúmenn' omentielvo.