Moja Nizozemska v številkah

Številke so KUL. To vam lahko potrdi vsak, ki je vsaj malce zaljubljen v njih, skoraj vsak, ki študira matematiko ali fiziko in še nekaj biokemikov, kemikov in biologov. Pa geologov. Pa strojnikov, pa ... v končni fazi, žal, tudi ekonomistov. The list goes on.

No, če so vam všeč številke ali ne, je tole po mojem precej zanimivo:

Moj Erazmus v številkah:
Trajal je 162 dni. O urah in minutah, zaradi spoštovanja do relativnosti časa, ne bom.
Porabil sem:

2 šampona - oz. je v vsakem še mičkeno. (Sem imel enga na faksu in enga doma.)

5 zobnih ščetk

X denarja. O točni številki zaradi spoštovanja do očeta in sebe ter gospodarstev nekaterih malih držav sveta, ne bom.

1 pakungo soli

(n-1) pašte

(n+3) kebabov

pogledal m filmov

pogledal celih 5 sezon in unih 16 delov, kolikor jih je bilo 6. sezone HIMYM (How I met your mother)

2 kolesni zračnici, eno feltno in eno ključavnico ter 2 luči

kupil sem 2 x 12 rolc WC papirja

prebral 7? knjig in veliko (insert citation) več člankov

potoval 7x z vlakom in 6x (8x, če štejem še Prihod in Odhod) z avtom

Šel več kot 20x tečt; 12x od tega je štelo na iPodu: skupaj 85,86 km, 11 ur teka.

Ponosil ene čevlje. (Sam do konca. In ne od začetka.)

kupil dvoje čevlje, tri srajce, štiri puloverje, eno kravato (imeli smo nastop, pa sem rabu eno rdečo..) in ene rokavice.

Šel 3x v Ikeo, 2x v kino, 2x v "gozd" in 1x do morja.

Pot domov:

1454,6 km (212 od tega od Groningena do Utrechta; na roadtripu zgolj 1242 km očitno.

povprečna poraba 7,3 L/100 km*

povprečna hitrost: 110,2 (113,2!**) km/h

tankala sva 4x (tako da je sedaj še zmerom za 600 km v tanku - hvala, Jasna!

* Začela sva z 7,4; nato sva v Nemčiji zgroženo ugotovila, da imava 9,1 povprečno porabo ... in zmanjšala iz 160 km/h na ene 110 ... in potem do Ljubljane spravila na 7,3.***
**Če ne bi bilo Avstrije in nato Slovenije, ki pač obe, presenetljivo, nista Nemčija, bi bilo povprečje veliko višje.
*** Danes sem naredil še izletič v Cerklje in v Tržič, tako da je sedaj poraba 7,1! Whodaman!

Roadtrip 2

Po 1454,6 km, odkar sem zapustil Groningen ...
Od 7:40 v Utrechtu do 20:40 Ljubljana, pri porabi 7.4 -> 9.1 (whooops!) -> 8 ... -> 7.4 in -> 7.3 L/100 km,
pri povprečni hitrosti 110,2 km/h (to je bla ta k* Avstrija - po Nemčiji sva imela 113,2 km/h povprečno)
in s polnim tankom (za 675 km) - HVALA JASNA! -
lahko rečem, da moja soba diši fenomenalno.
Spaaaat!

Bravo Krištof! Lepi sta bili, Lucija in Maria! Bruno, svaka čast!

Roadtrip ... in fotoaparat, ki gre 110 km/h

Po skoraj prekrokani noči in bujenju 2x v tistih nekaj urah teme, kolikor jih je bilo pred novim dnem, (bujenju s strani najprej Aleja, za zvonenje katerega sem najprej mislil, da je le pijanec ali študenti (ali kombinacija) in mu zato nisem odprl prvič (pozabil je ključe oz. je bil tako pijan (očitno sem imel prav;), da je bodisi pozabil, da jih sploh ima, bodisi ni našel ključavnice) in nato še njegovih "homies", latino prijateljev iz Amsterdama, ki sem jih moral najprej potolažiti, da je pravo stanovanje, da sem le cimer),
smo spakirali in spravili iz stanovanja končno do pol druge ure, ko so se Tequila Gentlemen ravno odpravljali v popotovanje do WC-ja, Do Velike Mašine, ki Dela Močno Črno Toplo Pijačo in podobno (pillow fight), torej s samo enourno zamudo; pobrali Santosa (Lucijinega fanta), tankali predrago (1,67 € na liter - pač na Nizozemskem ne vozijo zamanj koles in pač, če ste si kdaj rekli: "Čuj, kaj če bi se usedli v avto in šli kr v eno državo, tankali in prišli nazaj?" Nizozemska res ni dežela za to) in jo pičili proti Utrechtu.
Pogovori o kravah in konjih, ki zgledajo kot krave, pevcih in marsičem so nas pripeljali tri četrt poti, ko je dogajanje prekinilo najprej bučanje vetra, nato šumenje vrečke, nato pa besede Lucie: "Heeyy! Aliać, nekaj je padlo ven! Zakaj si odprl okno (nisem)?" Ko zapeljemo na stran in ustavimo, se izkaže, da je šlo za modro tobrico ... požrem slino in sebično upam, da je bila njena (okno je nevede odprla ona) ... nope! Bila je torbica fotoaparatom. Laufam nazaj (ene minuto pa pol, ker ... pri 110 km/h prideš precej hitro precej daleč - kdo bi si mislil) in ta-daaaaa: aparat cel in DELA. Torbica mal obrajsana, ampak ... dela. (Vmes so mimo zdrveli eni trije šleparji pa ene 26 avtomobilov ... in na srečo zgrešili.)
TURISTIČKA SVAKA ČAST!
P.S.: Torbica je znamke UNOMAT.

References

Ko ti teče voda v grlo in moraš itak napisat še pol poročila, ker si komaj prejšnji teden nehal delat v laboratoriju, ko nimaš še do konca analiz narejenih in ko odhajaš iz države čez 3 dni, ti živčne ure polepša branje in iskanje literature (Cited References). A vseeno: živeli programi, kot so Mendeley!

Maybe I'll start with acknowledgements ...

Thesis writing on PhD comics.

A rabim še kaj dodat? ;)

Whose your Dadda? in BioEdit

Ha ha haha ha! X-mas came early this year!

Damien Rice in reminisciranje ob Random Collision -u

Pozdravljeni!

Življenje v Groningenu mi je, poleg miljon drugih reči in (spo)znanj, prineslo in razširilo tudi glasbena obzorja. Ha, ha - Severna obzorja. (A je to kdo gledal, ko je bil mlajši?)

  Prejšnjo soboto sem bil na predstavi plesalcev moderne scene, Random Collision-u in Club Guy&Roni-ju. Edan Gorlicki pa je plesal, ob videu, na katerem je neka punca plesala točno isti ples, na glasbo Damien-a Rice-a, I remeber. Komad, ki je v originalu daljši, z delom, ki mi ni tako všeč, so v svoji krajši obliki za-loop-ali in nastala je huda plesna točka s fenomenalno glasbo. Zgodba pa je govorila o partnerskem odnosu ... svetsko.

Drugo glasbeno razodetje je Rupert Blackman, o katerem bom še pisal, vsekakor pa priporočam (hvala, Jasna!) ogled oz. predvsem poslušanje tehle komadov:

Just Come Over Tonight, Win, Don't you Ever Change, Strong.

Pants #2

The Bycycle Butt
- part two -

"One lovely day in mid-winter, Aljaž was riding his bike (technically, it was the bike of his landlord/roommate), minding his own business (well, I was basically amiably humming to meself, down the street to the Centre for Lifesciences, when all of the sudden, Pants, for some reason known only to them and quite possibly also little wriggly men atop high mountains, wearing orange clothes and no underpants, completely lost their nerves and disgracefully let go of themselves in the general Butt area...
But luckily, as these things go, there was a Stranger in town (nevermind the fact there were probably approximately 1,347 strangers in the city at that exact moment), who knew the arts and crafts and was gifted in the old and sacred art of sewing. So Aljaž asked unto her: 'I've seen you have something similar - so I take it you're able & apt in doing these as well?'
Also, in want of not sounding too demanding, he added: 'Cheerio, thank you very much,
ALjaž'
And, since he was of the general forgetful sort, he post-scripted: 'Ooh, also, can you do something about the left pocket?? If not, I Can:)' "

- The end -

Lepilna pošta

  //Napisano kot odgovor na Jasnin:Veeeeery scientific!//

Mi smo pa danes v odmoru za kavo (coffee break... ne pijem kave, pa ne vem, kako se temu po naše reče - verjetno sem zadel;) preizkusili, če seže ta velik selotejp do pritličja iz 6. nadstropja. Laufal sem dol in preveril, če je - ne, prišel je samo do mojega popka! (Ampak to zato, ker so ga vmes že nekaj narolali v kepo... Neresneži.)
Ker je seveda potem treba to še uporabiti (uporabna znanost pa te stvari), in ker sem bil že ravno v avli v pritličju, so hoteli čips. Ker nihče ni hotel vreči kovanca ali denarnice dol, ne bodi si ga len, hopacupa, povlečt lepilni trak nazaj gor, pritrdit denarnico od ene kitajke in jo spustit nazaj dol. (Ko videl akcijo v začetku, sem šel lepo z liftom nazaj gor, mimo njih, ki so se matrali in vzel svoj čaj .. se srkajoč spustil nazaj v globine in ravno pravi čas prišel do točke L.)
Po lepilni pošti sem poslal vrečko čipsa (papriko, kakopak) in se vrnil nazaj gor.
Ta-daaa!
;) Jao.

Origami

No, ko gre teden proti koncu, ko že misliš, da bo še en dan šel po vodi ..., ko je ura že 18:30 v petek zvečer ... takrat ... takrat me pride iskat mentor in dene pred menoj na mizo iz papirja narejeno šatuljico (oz. nje spodnji del).

  Dan nazaj sem bil namreč med zadnjimi, ki so odhajali iz CvL-ja in sem opazil na mizi v "kavnem kotičku" (coffee corner, zdaj pa prevedite to, jaz ne vem) šatuljico. Hotel sem jo razdreti, pogledati in sestaviti nazaj, da bi se naučil - seveda ni šlo - in zato sem napisal sporočilce neznancu (lahko bi uganil!): "Živjo! Mi lahko prosim pokažeš, kako se to naredi? A 06.17." To zadnje je bila številka sobe.
  No, in tako sem prišel h Kimu v pisarno in sva naredila, ob glasbi Counting Crows (jo je dal gor posebi za origami delat:) škatlico, pokrovček za škatljico (malce večji), razdelke za notri, tako da dam lahko zdej npr. čigumije ali ... muhe .. ali karkoli, kocko (to sem si vedno želel znati!), piramido, nato pa mi je samo pokazal (ker je moral podreti mojo kocko oz. tedaj že piramido) nek čudno-kotni-eder. Pač ni bil dodeka, ampak je bil pa kr-neki...eder.
  Svašta. Zdej pa jest, pa body painting. I'll let you know how that goes! ;)

Dvigalo pravi: "IF..."

 Nadaljevanje prejšnjega post-a, da bo malce bolj logično, si lahko začetek preberete tule.

Torej, nanizal bom nekaj pomanjkljivosti fensi-über-lame-nove-zgradbe oddelka za biologijo:

 - če hočeš iz enega dela zgradbe v drugega, moraš prečkati hodnik, iti z liftom gor, prečkati hodnik in iti z liftom dol
 - lifti gredo vsakič znova sami od sebe v pritličje; čeprav greš npr. iz enega laboratorija z vozičkom vzorcev v drugega in nazaj (4. in 6. štuk)
 - naša skupina ima laboratorije razdeljene med 4. in 6. nadstropje -> veliko sprehajanja
 - nihče ne puca stopnic, ker ni čistilkam noben reku; stopnice so požarne -- očitno v blazno zeleni zgradbi niso predvideli drugega kot lift za pogonsko sredstvo
 - za vstop v zgradbo in za praktično vsako sobo potrebuješ doorpass; svojega sem naročil že 15. decembra, pa ga še nisem dobil (glej tudi objavo: ____)
 - s prsti lahko narediš luknje v steno: to jih je veliko, kot kleni znanstveniki, ki imajo radi dober eksperiment, tudi naredilo; ravno danes sva z mentorjem ugotovila, da obstajajo luknje dveh dimezij. (Na žalost so že skoraj vse zadelali in bi sedaj opazili, če bi se šli ponovno eksperimentalno znanost.)
 - naša študentska soba je bila planirana za -80 °C zmrzovalnike: sedaj imamo sobo, nimamo pa oken.
 - ker se je šef preselil iz velike sobe v manjšo, kjer bi morali biti trije PhD-ji, sobo pa razglasil za sobo za sestanke (ker jo planerji niso upoštevali) ti trije sedaj nimajo kje biti. So se razkropili. Eden je v kuhinji za pripravo agarjev, recimo.
 - eni raziskovalci, ker gradbinci niso splanirali pravilno, nimajo sob - so jim postavili provizoriš stene sredi hodnika. Kjer pa seveda nimajo gretja, je bil decemberrrrrr. (Oz. imajo tega od cele zgradbe.) Ravno prejšnji teden so jim končno inštalirali vrata.
 - LUČI se prižigajo, če imaš vrata pisarne odprta, same od sebe, ko nekdo hodi po hodniku
 - luči so narejene na avtomatik - na senzor gibanja - ko ugasnejo, moraš vstati in pomahati; tako lahko od zunaj, iz daljave opazuješ, kdo je aktiven med delom in kdo ne.
 - na vrata, ker so dizajnerska (imajo paus papir gor prilepljen, v obliki nekih stebel od flanc) je prepovedano limati karkoli (moj mentor in še nekateri tega seveda ne upoštevajo)
 - zaradi nevarnosti požara so prepovedali avtomate za kavo in grelce za vodo. Sedaj plačujejo kavo vsakič posebej iz avtomata ... 15 c pa je vroča voda. Ker nočem plačevati, seveda uporabljam mikrovalovko za čaj.
 - če se zadržuješ v "coffee cornerju", kjer je avtomat, se ne smeš pogovarjat, ker so stene tako tanke, da se vse sliši skoznje
 - ko smo že pri pavzah: Molekularci so hoteli sedežno v obliki molekule .. doh. ... ki stane 4000 eur; zato smo morali ostali naročiti bolj bedne stole ... :)
 - OKNA so nesmotrno razporejena - in niso enaka po vseh sobah; zunanja stena v dani sobi ima okno tako nizko, da se moraš skloniti, če hočeš ven pogledat v celoti, drugo okno (če sta dve) pa je tako visoko, da ga ne dosežeš
 - okna torej manjkajo ravno v višini, iz katere bi najbolj rabil dotekanje sončne svetlobe
 - če odpreš okno, ne moreš imeti zaprtih vrat, ker se zaradi cauga sama od sebe odprejo
 - vrata med različnimi deli hodnika so "nevidna" - ne vidiš skozi njih; ampak, je že v redu - gor so dal sprintane liste A4, kjer piše: "!Pas op! Tegenliggers!", torej: Pozor! Prihajajoči 'promet'! A bejž no.
 - nekatere skupine so zatežile in so jim zrezali luknje v taista vrata, namestili okviček in šipo - pametno.
 - TRAMOVI, BETON, ŽELEZO, RJA: po celi stavbi so tramovi. Tko, mal za hec.
 - tramovi (železni) so ponekod z luknjami in rjasti od znotraj;
 - cela zgradba ima izgled Raziskovalno-industrijske-ustanove-Dr.Zlobeniusa-Zlobnega-Mogotca-ki-želi-zavladati-svetu-s-preobrazbo-hrčkov-v-mesojede-hrčke! Muahahahaha! (Zato smo s kolegi pričakovali ruse ali nazije.)
  - internet v študentski sobi ne dela - no, vsaj ne na vseh štekerjih
  - v študentski sobici nam stalno prijetno brni za ozadje iz zračnikov - tudi vidi se jih fenomenalno dobro
  - del zgradbe (kjer bi seveda morali biti tudi mi) je novembra ali oktobra poplavilo, je bilo treba posušit (in hidroizolirat, morda?)
  - v avli oz. kletnih prostorih so oktobra dali napačno barvo gor - so jo mogli dat dol in še enkrat prepleskat
  - v našem laboratoriju pušča strop. Vodo. Strop. Nova zgradba. Ful dnarja. Strop - voda. Ha, ha.
  Aja, pušča pa na luč. ... Še dobro (?) da je neonka.
  - v pisarni starejše kolegice pušča strop tako redno, da mora imeti podstavljene smeti, da nima luže na tleh. (Je odveč povedati, da je šla skoraj vsa barva v radiusu pol metra dol?)
  -- snažilke so ji neprestano odmikale koš za smeti (namreč, postavljenega mora imeti ravno tako, da se ne dá odpreti vrat. Po predlogu je nalimala gor A4 z napisom: "ker pušča strop, dajte koš prosim nazaj na isto mesto."

Kar dobro jim gre, kajne?

Gelukkig NieuwJaar!

And so it is: 2011. Dvomljivci boste rekli, da "pa saj smo ŽE v drugem tednu" in "halooo, upam, da ne pišeš več 2010!!" ampak zame se začenja z realizacijo, da je novo leto odšlo. V vseh svojih čarih, l učkah in toploti. Treba se bo navadit na nov ritem, preden pride cimer iz Grčije, pospravit do konca stanovanje, it še parkrat v štacuno, spet začet tečt in utečt nazaj nogo.

Upam, da je bil vaš fenomenalen, če ne pa vsaj norm-allen.

Kaj več pa drugič oz. na drugih straneh.

Ede, Utrecht, LOtR

Vikend se je začel že v petek - sicer čisto prezgodaj za moje pojme (vstal sem, prvič po n časa, ob 6h ... okej, 6:10).
Destinacija: Ede-Wageningen.
Namen: EntomologenDag 2010.
Deskripcija: entomološki* dan, nabit z zanimivimi** predavanji, nekaj zastonj kave in piškotov ter spoznavanjem te nore subspecies človeka: entomologov.
(* Entomolog naj bi bil biolog/naturalist/človek z zanimanjem za tisti živi del sveta, ki nas obdaja, ki ima v svojem odraslem (in večinoma tudi ličinkastem) obdobju življenja 3 pare nog, diha s trahejami (larve s škrgami) in imajo sestavljene oči oz.inali ocele, ... you get the gist.)
(*veda-o-žuželk-arski dan)
 
  Ker so Nizozemci očitno, kot tudi mnogi drugi narodi vsako leto znova presenečeni, da pada sneg, so zamujali vlaki na veliko. A vseeno sem zvečer šel za 360° v drugo smer kot moji so-biologi in se usedel na vlak za Utrecht, kjer me je čakalo novo NL mesto za odkrit in ex-sošolka Jasna.
  Jasna je caricamarica (in ne samo zato, ker leži za mano na kavču), ampak tudi predvsem zato, ker obvlada. Celo tako zelo, da jo čjo po tem, ko naredi svojo delo za diplomo tukaj, spet malo videti - za PhD, za doktorat torej.

Za Utrecht si lahko pogledate njen blog oz. fotke na Picasi, kjer ga je prav lepo pofotkala in opisala.
P.S.: Ne, nimam dolgih las in podočnjakov, tisto je druga sošolka, Mateja, ki se je na poti na Finsko zadržala še malo tu.

In LOtR? Hja, v Utrechtu imajo NORO štacuno. Tema? Srednji svet, dooh! Meče (hude), meeeče (bedne), pa ogrinjla (ha, ha, te geeki!), do Magic TG kart, D&D, Warhammerja (paše nekak v komplet, se zdi, pomojem gre za neke vrste mutualizem), žogice za žonglirat, diaboloti, ... in MAFIJA! Mahm, karte imajo tukaj - sicer se jim reče De Weerwolven (van Wakkerdam). (Which can be loosely translated as The Werewolf from Awakeville;))

Ljubo doma, mi pa pri Ljubotu

Sicer zgleden komad od Zmelkoow, tudi v redu izhodišče za malce bolj nostalgičen vnos v e-blablaljnik/dnevnik.

Vikend je bil praktično popoln. In tega ne rečem ravno pogosto. Za tiste neposvečene v skrivnosti (mojega) uma in premikanja superatomskih delcev, ki so povezani v karseda anti-entropično stanje, sem bil na oddihu. Ha, ha. Oddihu od Erazma? Ja, taki smo mi Potepuhi.

Hvala ti, Stvarstvo. Poleg šestih dni blagostanja in iskrenega zadovoljstva sem bil seznanjen tudi z neprijetno novico. Ne povsem nepričakovano, a vendar sem upal, da se bo Njegova napoved, njegov hudomušni odgovor, kakršne je vedno dajal, izpolnil: da se vidimo na Švedskem in morda še celo na naslednjem. Ne dočakal, ampak zaživel je 99 let!

Hvala ti, Miloš, ker si razveselil in razsvetlil mnoge. Elen síla lúmenn' omentielvo.

Eureka!

Našel sem! ;) V bistvu sva. Huh, ker nas je bilo pa več dvojic, pa lahko kar lepo po vrsti razložim.
Najprej sva z dečvo (N) našla hostel za čez novo leto. Niiice. Bedno je, ker je bilo treba res hitro rezervirat, oz. ne to, ampak posledično to, da drugi niso mogli biti v istem oz. za 5 oseb .. Tako da upam, srčno upam, da so tudi drugi našli kje in kaj za spat (in žvečit, če je B&B).
Torej nasvet za vse bodoče pohotnike (erm...?) v Amsterdam: če greste za čez novo leto tja, nujno sredi oktobra ali prej rezervirajte hostle!

Poleg tega pa sva z mentorjem pregledala ene delne rezultate od današnjega sekvenciranja najinega dela mitohondrijskega gena COI ... in čeprav smo upali, pa nismo bli prepričani, da bodo, sva našla razlike! Jeeeei. Torej razilke med dvema osebkoma iz dveh populacij, ki sta, ena na eni flanci in druga na drugi flanci,
iz iste (geografske) lokalitete. Sicer je bilo razlike le v dveh nukleotidih v pomnoženem in poravnanem zaporedju, dolgem cca. 700 bp, ... tako da nisem še čist ziher, al je to dobr ali ne (in kako dobro bom znal te stvari na koncu utemeljiti), AMPAK: yeees! Začetek dober, vse dobro ;) Vsaj za nekaj časa.       Pa dober tek:)

Leteča mezga in Rdeči Jezus

V petek smo šli ven... (¡Ay, caramba!) Hernán, Emilia, Andrés, Olja (Beograd), ful enih drugih in seveda Aidan.
Vse lepo in prav, ampak veliko lažje je tečt 10 km tek na tekaškem tekmovanju, če spiš več kot med 6:30 in 11:30 uro;) (Intermezzo: Bil sem 18. izmed 59-ih v rekreacijski kategoriji, s časom 50:09 .. moj mentor je bil 3., njegova sodelavka, tudi PhD-jevka pa je zmagala v svoji kategoriji! - 40:06 za 10 km ... like wow.)
  No, pa nazaj na petek: začeli smo v študentskem domu, v njihovi skupni sobi - vau, ful velika in taka ... študentska;) Torej razmetana, nepospravljena, povsod ostanki žurov in popivanja. Men se je dopadla pa zaradi mize za pinpong - zakon, sem igral z enimi tipi iz Saudi Arejbije;)Vse, razen enga sem premagal, pa še to sam zato, ker je imel grozno hitro servo;) (In jaa, ne skrbet - v sobi je tudi miza za namizni nogomet;)

Po obisku nekaj lokalov (že v mestu, Pepperstraat), med katerim seveda v tistega, kjer je bila najbolj kul "dance" muzika Rdečega Jezusa (na sliki) in Andrésa niso spustili, smo, po končani noči zavili z nekaterimi še na burek/kebab/turkish pizza. Jemo, se pogovarjamo, PUUUFFF flop flop, bamf! Kar naenkrat nas je preletelo nekaj rumenega. Pregled situacije pokaže, da je bila omaka (česnova) v flaški. Pač en tip jo je vrgu ven (pa se pol delal, kot da je ni - zelo nabrito in domiselno, noben ni pogruntal), na ulico. Morda so mu popustili živci ali pa je hotel prispevati sicer že tako pestremu dogajanju na ulici: vsake toliko se je kdo hotel stepst, pijano prepevanje, parčki, ki serjejo, jao.

  Po besedah ene kolegice, pridejo v petek in soboto sem holzarji oz. kmetavzarji iz vseh okoliških vasi ... in ... khem .. marsikomu začinijo večer. Če je treba, tudi s česnovo omako.

Fuzbal z Latinoameričani in dejstvo, da hodim v cerkev

Včeraj sem igral fuzbal s Kolumbijci, Špancem, Mehičanom, Ukrajincem in mislim, da Angležem. Niiice: ena zjahana telovadnica v študentskem domu; super! Kot v filmu;)) (Če mi uspe, jo bom slikal naslednjič in dodal sem gor.) Seveda srečanje ni minilo brez tega, da bi dobil nekaj smešno lahkih in preprosto smešnih golov (1x seveda tudi med noge - smejal so se, jaz pa tud), ampak na srečo sem jih tudi nekaj dal in pri parih asistiral, tako da ni bilo takega problema. Vsaj dost dobr, da gremo v nedeljo spet. Aja, pa še en Brazilec je igral;) Tko da kar tiho!

  Glede cerkve pa nič bat; tam samo gostujem. In odpiram usta;) Hm - brez neslanih šal o duhovnikih, prosim, gre za kulturno udejstvovanje. Sem se namreč pridružil enemu lokalnemu zboru - Bragi (link). Pač vaje imajo v cerkvi, De Oostekerk. Zborovodja je pa faca. Hecen, lahko bi bil ministrant v mladih letih, kaj pa veš (las nima več na prečko, če jo je kdaj imel) ampak res zabavno.

    Kako sledim? Jah, pojejo v angleščini, tako da to gre. Na srečo pa omenjeni zborovodja uporablja precej rok in nazornih primerov ("Ne tako: Heumsche um baalnej um huuf .. ampak tako: HEUMSCHE UM BAALNEI UM HUUF!!"), tako da se ga dá na neki ravni razumet. + čredni nagon pomaga (ie, when in Rome, do as the Romans do).
Tot ziens!