Pants #2

The Bycycle Butt
- part two -

"One lovely day in mid-winter, Aljaž was riding his bike (technically, it was the bike of his landlord/roommate), minding his own business (well, I was basically amiably humming to meself, down the street to the Centre for Lifesciences, when all of the sudden, Pants, for some reason known only to them and quite possibly also little wriggly men atop high mountains, wearing orange clothes and no underpants, completely lost their nerves and disgracefully let go of themselves in the general Butt area...
But luckily, as these things go, there was a Stranger in town (nevermind the fact there were probably approximately 1,347 strangers in the city at that exact moment), who knew the arts and crafts and was gifted in the old and sacred art of sewing. So Aljaž asked unto her: 'I've seen you have something similar - so I take it you're able & apt in doing these as well?'
Also, in want of not sounding too demanding, he added: 'Cheerio, thank you very much,
ALjaž'
And, since he was of the general forgetful sort, he post-scripted: 'Ooh, also, can you do something about the left pocket?? If not, I Can:)' "

- The end -

Lepilna pošta

  //Napisano kot odgovor na Jasnin:Veeeeery scientific!//

Mi smo pa danes v odmoru za kavo (coffee break... ne pijem kave, pa ne vem, kako se temu po naše reče - verjetno sem zadel;) preizkusili, če seže ta velik selotejp do pritličja iz 6. nadstropja. Laufal sem dol in preveril, če je - ne, prišel je samo do mojega popka! (Ampak to zato, ker so ga vmes že nekaj narolali v kepo... Neresneži.)
Ker je seveda potem treba to še uporabiti (uporabna znanost pa te stvari), in ker sem bil že ravno v avli v pritličju, so hoteli čips. Ker nihče ni hotel vreči kovanca ali denarnice dol, ne bodi si ga len, hopacupa, povlečt lepilni trak nazaj gor, pritrdit denarnico od ene kitajke in jo spustit nazaj dol. (Ko videl akcijo v začetku, sem šel lepo z liftom nazaj gor, mimo njih, ki so se matrali in vzel svoj čaj .. se srkajoč spustil nazaj v globine in ravno pravi čas prišel do točke L.)
Po lepilni pošti sem poslal vrečko čipsa (papriko, kakopak) in se vrnil nazaj gor.
Ta-daaa!
;) Jao.

Origami

No, ko gre teden proti koncu, ko že misliš, da bo še en dan šel po vodi ..., ko je ura že 18:30 v petek zvečer ... takrat ... takrat me pride iskat mentor in dene pred menoj na mizo iz papirja narejeno šatuljico (oz. nje spodnji del).

  Dan nazaj sem bil namreč med zadnjimi, ki so odhajali iz CvL-ja in sem opazil na mizi v "kavnem kotičku" (coffee corner, zdaj pa prevedite to, jaz ne vem) šatuljico. Hotel sem jo razdreti, pogledati in sestaviti nazaj, da bi se naučil - seveda ni šlo - in zato sem napisal sporočilce neznancu (lahko bi uganil!): "Živjo! Mi lahko prosim pokažeš, kako se to naredi? A 06.17." To zadnje je bila številka sobe.
  No, in tako sem prišel h Kimu v pisarno in sva naredila, ob glasbi Counting Crows (jo je dal gor posebi za origami delat:) škatlico, pokrovček za škatljico (malce večji), razdelke za notri, tako da dam lahko zdej npr. čigumije ali ... muhe .. ali karkoli, kocko (to sem si vedno želel znati!), piramido, nato pa mi je samo pokazal (ker je moral podreti mojo kocko oz. tedaj že piramido) nek čudno-kotni-eder. Pač ni bil dodeka, ampak je bil pa kr-neki...eder.
  Svašta. Zdej pa jest, pa body painting. I'll let you know how that goes! ;)

Dvigalo pravi: "IF..."

 Nadaljevanje prejšnjega post-a, da bo malce bolj logično, si lahko začetek preberete tule.

Torej, nanizal bom nekaj pomanjkljivosti fensi-über-lame-nove-zgradbe oddelka za biologijo:

 - če hočeš iz enega dela zgradbe v drugega, moraš prečkati hodnik, iti z liftom gor, prečkati hodnik in iti z liftom dol
 - lifti gredo vsakič znova sami od sebe v pritličje; čeprav greš npr. iz enega laboratorija z vozičkom vzorcev v drugega in nazaj (4. in 6. štuk)
 - naša skupina ima laboratorije razdeljene med 4. in 6. nadstropje -> veliko sprehajanja
 - nihče ne puca stopnic, ker ni čistilkam noben reku; stopnice so požarne -- očitno v blazno zeleni zgradbi niso predvideli drugega kot lift za pogonsko sredstvo
 - za vstop v zgradbo in za praktično vsako sobo potrebuješ doorpass; svojega sem naročil že 15. decembra, pa ga še nisem dobil (glej tudi objavo: ____)
 - s prsti lahko narediš luknje v steno: to jih je veliko, kot kleni znanstveniki, ki imajo radi dober eksperiment, tudi naredilo; ravno danes sva z mentorjem ugotovila, da obstajajo luknje dveh dimezij. (Na žalost so že skoraj vse zadelali in bi sedaj opazili, če bi se šli ponovno eksperimentalno znanost.)
 - naša študentska soba je bila planirana za -80 °C zmrzovalnike: sedaj imamo sobo, nimamo pa oken.
 - ker se je šef preselil iz velike sobe v manjšo, kjer bi morali biti trije PhD-ji, sobo pa razglasil za sobo za sestanke (ker jo planerji niso upoštevali) ti trije sedaj nimajo kje biti. So se razkropili. Eden je v kuhinji za pripravo agarjev, recimo.
 - eni raziskovalci, ker gradbinci niso splanirali pravilno, nimajo sob - so jim postavili provizoriš stene sredi hodnika. Kjer pa seveda nimajo gretja, je bil decemberrrrrr. (Oz. imajo tega od cele zgradbe.) Ravno prejšnji teden so jim končno inštalirali vrata.
 - LUČI se prižigajo, če imaš vrata pisarne odprta, same od sebe, ko nekdo hodi po hodniku
 - luči so narejene na avtomatik - na senzor gibanja - ko ugasnejo, moraš vstati in pomahati; tako lahko od zunaj, iz daljave opazuješ, kdo je aktiven med delom in kdo ne.
 - na vrata, ker so dizajnerska (imajo paus papir gor prilepljen, v obliki nekih stebel od flanc) je prepovedano limati karkoli (moj mentor in še nekateri tega seveda ne upoštevajo)
 - zaradi nevarnosti požara so prepovedali avtomate za kavo in grelce za vodo. Sedaj plačujejo kavo vsakič posebej iz avtomata ... 15 c pa je vroča voda. Ker nočem plačevati, seveda uporabljam mikrovalovko za čaj.
 - če se zadržuješ v "coffee cornerju", kjer je avtomat, se ne smeš pogovarjat, ker so stene tako tanke, da se vse sliši skoznje
 - ko smo že pri pavzah: Molekularci so hoteli sedežno v obliki molekule .. doh. ... ki stane 4000 eur; zato smo morali ostali naročiti bolj bedne stole ... :)
 - OKNA so nesmotrno razporejena - in niso enaka po vseh sobah; zunanja stena v dani sobi ima okno tako nizko, da se moraš skloniti, če hočeš ven pogledat v celoti, drugo okno (če sta dve) pa je tako visoko, da ga ne dosežeš
 - okna torej manjkajo ravno v višini, iz katere bi najbolj rabil dotekanje sončne svetlobe
 - če odpreš okno, ne moreš imeti zaprtih vrat, ker se zaradi cauga sama od sebe odprejo
 - vrata med različnimi deli hodnika so "nevidna" - ne vidiš skozi njih; ampak, je že v redu - gor so dal sprintane liste A4, kjer piše: "!Pas op! Tegenliggers!", torej: Pozor! Prihajajoči 'promet'! A bejž no.
 - nekatere skupine so zatežile in so jim zrezali luknje v taista vrata, namestili okviček in šipo - pametno.
 - TRAMOVI, BETON, ŽELEZO, RJA: po celi stavbi so tramovi. Tko, mal za hec.
 - tramovi (železni) so ponekod z luknjami in rjasti od znotraj;
 - cela zgradba ima izgled Raziskovalno-industrijske-ustanove-Dr.Zlobeniusa-Zlobnega-Mogotca-ki-želi-zavladati-svetu-s-preobrazbo-hrčkov-v-mesojede-hrčke! Muahahahaha! (Zato smo s kolegi pričakovali ruse ali nazije.)
  - internet v študentski sobi ne dela - no, vsaj ne na vseh štekerjih
  - v študentski sobici nam stalno prijetno brni za ozadje iz zračnikov - tudi vidi se jih fenomenalno dobro
  - del zgradbe (kjer bi seveda morali biti tudi mi) je novembra ali oktobra poplavilo, je bilo treba posušit (in hidroizolirat, morda?)
  - v avli oz. kletnih prostorih so oktobra dali napačno barvo gor - so jo mogli dat dol in še enkrat prepleskat
  - v našem laboratoriju pušča strop. Vodo. Strop. Nova zgradba. Ful dnarja. Strop - voda. Ha, ha.
  Aja, pušča pa na luč. ... Še dobro (?) da je neonka.
  - v pisarni starejše kolegice pušča strop tako redno, da mora imeti podstavljene smeti, da nima luže na tleh. (Je odveč povedati, da je šla skoraj vsa barva v radiusu pol metra dol?)
  -- snažilke so ji neprestano odmikale koš za smeti (namreč, postavljenega mora imeti ravno tako, da se ne dá odpreti vrat. Po predlogu je nalimala gor A4 z napisom: "ker pušča strop, dajte koš prosim nazaj na isto mesto."

Kar dobro jim gre, kajne?

Say: "Pretty please!"

Z novo zgradbo biologije, ki jo namesto BC, Biological centre (OB, Oddelek za biologijo) kličejo CvL (Centrum voor Levenwetenschappen, Centre for Lifesciences) je marsikaj narobe. Za začetek to, koliko preveč denarja bo Univerzo koštala. (Mislim, da so šli za ene 100 mio € preko budgeta ... A cjena? Sitnica.

Pa aaajde, recimo, da se to dogaja pri vseh novih zgradbah oz. gradbenih projektih (Šentvid, Bežigrajski kristali, Zbiljski gaj??) - dokler lopate za seboj pospravijo, bi moralo biti vse v redu. Sam kaj, ko je načrtovati zgradbo eno, delati/bivati v njej pa nekaj povsem drugega? Sicer smo se s kolegi že odvadili pričakovanja/strahu, da bomo za naslednjim ovinkom na hodniku srečali nazije ali ruske stražarje s sončnimi špegli in uziji, a vseeno ostaja pristno pričakovanje dvoboja med Lukom in Vaderjem ali pa Anakinom in Obi-Wan-om.

Da ne bom za brezveze opletal, bom nanizal nekaj pomanjkljivosti:
 - če hočeš iz enega dela zgradbe v drugega, moraš prečkati hodnik, iti z liftom gor, prečkati hodnik in iti z liftom dol
 - lifti gredo vsakič znova sami od sebe v pritličje; čeprav greš npr. iz enega laboratorija z vozičkom vzorcev v drugega in nazaj (4. in 6. štuk)
 - s prsti lahko narediš luknje v steno: to jih je veliko, kot kleni znanstveniki, ki imajo radi dober eksperiment, tudi naredilo; ravno danes sva z mentorjem ugotovila, da obstajajo luknje dveh dimezij. (Na žalost so že skoraj vse zadelali in bi sedaj opazili, če bi se šli ponovno eksperimentalno znanost.)
 - naša študentska soba je bila planirana za -80 °C zmrzovalnike: sedaj imamo sobo, nimamo pa oken.

Za več fenomenalnih stvari, ki so narobe ali pa jih preprosto ni v naši lepi novi zgradbi (od zunaj je zadnjič v megli izgledala kot Mothership), glejte naslednji post.

Gelukkig NieuwJaar!

And so it is: 2011. Dvomljivci boste rekli, da "pa saj smo ŽE v drugem tednu" in "halooo, upam, da ne pišeš več 2010!!" ampak zame se začenja z realizacijo, da je novo leto odšlo. V vseh svojih čarih, l učkah in toploti. Treba se bo navadit na nov ritem, preden pride cimer iz Grčije, pospravit do konca stanovanje, it še parkrat v štacuno, spet začet tečt in utečt nazaj nogo.

Upam, da je bil vaš fenomenalen, če ne pa vsaj norm-allen.

Kaj več pa drugič oz. na drugih straneh.

Ede, Utrecht, LOtR

Vikend se je začel že v petek - sicer čisto prezgodaj za moje pojme (vstal sem, prvič po n časa, ob 6h ... okej, 6:10).
Destinacija: Ede-Wageningen.
Namen: EntomologenDag 2010.
Deskripcija: entomološki* dan, nabit z zanimivimi** predavanji, nekaj zastonj kave in piškotov ter spoznavanjem te nore subspecies človeka: entomologov.
(* Entomolog naj bi bil biolog/naturalist/človek z zanimanjem za tisti živi del sveta, ki nas obdaja, ki ima v svojem odraslem (in večinoma tudi ličinkastem) obdobju življenja 3 pare nog, diha s trahejami (larve s škrgami) in imajo sestavljene oči oz.inali ocele, ... you get the gist.)
(*veda-o-žuželk-arski dan)
 
  Ker so Nizozemci očitno, kot tudi mnogi drugi narodi vsako leto znova presenečeni, da pada sneg, so zamujali vlaki na veliko. A vseeno sem zvečer šel za 360° v drugo smer kot moji so-biologi in se usedel na vlak za Utrecht, kjer me je čakalo novo NL mesto za odkrit in ex-sošolka Jasna.
  Jasna je caricamarica (in ne samo zato, ker leži za mano na kavču), ampak tudi predvsem zato, ker obvlada. Celo tako zelo, da jo čjo po tem, ko naredi svojo delo za diplomo tukaj, spet malo videti - za PhD, za doktorat torej.

Za Utrecht si lahko pogledate njen blog oz. fotke na Picasi, kjer ga je prav lepo pofotkala in opisala.
P.S.: Ne, nimam dolgih las in podočnjakov, tisto je druga sošolka, Mateja, ki se je na poti na Finsko zadržala še malo tu.

In LOtR? Hja, v Utrechtu imajo NORO štacuno. Tema? Srednji svet, dooh! Meče (hude), meeeče (bedne), pa ogrinjla (ha, ha, te geeki!), do Magic TG kart, D&D, Warhammerja (paše nekak v komplet, se zdi, pomojem gre za neke vrste mutualizem), žogice za žonglirat, diaboloti, ... in MAFIJA! Mahm, karte imajo tukaj - sicer se jim reče De Weerwolven (van Wakkerdam). (Which can be loosely translated as The Werewolf from Awakeville;))