Nisem še čisto prepričan ali je to, da lahko v mnogoterih trenutkih življenja (npr. v "vsakodnevnih" dogodkih) najdeš nekaj smešnega, stvar pogleda oz. osebnosti ali je kaj drugega (genov? ha, ha).
Govorim o tem, da sem med tekom naletel na en kup naključij. Že zadnjič sem si naredil "mental point", da grem pogledat na en hrib v parku. No, pridem gor, se usedem na najdeno klopco in malce gledam naokoli. Nakar vidim ježka - ki je začel sopihati v hrib - naravnost proti meni. Stopil sem mu nasproti in ga počakal sredi hriba - čepe. (Verjetno so mimovozeči/-idoči mislili, da kakam ali kaj podobnega, ko sem imel tak prešeren nasmešek na obrazu, opazujoč ježka;) Ko sem se ga nežno dotaknil, se je za trenutek ustavil, nato pa sva šla, pomirjena, vsak svojo pot. Tudi, če ne bi bilo nun, bi mi bil jež sam neznansko polepšal večer.
In nune? Hja, tečem še malo in naenkrat pred seboj (ob 20:45 zvečer!) na kolesih ... zagledam nune. Pridem 3 korake bliže, vidim, da nimajo ravno čednih in zglednih kap/kut (/tisto belo, pa okoli črna redovniška, no). Še dva koraka - nuna, ki sem jo gledal, je zamazana z barvo po obrazu. Huh? (Izgovôri: Ha?) Upam / mislil sem si, da je šlo za kako dekliščino. Pa upam, da ne bodo molile, zaboga! (Ojej.)
Forrest Gump sem bil pa jaz: tekel sem najprej v eno smer, pol pa mal v drugo, pa naravnost, pa levo ... pa pridem v center mesta (kjer po vsej (moji) logiki ne bi smel biti). Mi ni jasno, kako.
K sreči tukaj ogromno ljudi vsak dan teče in nisem zbujal (preveč) pozornosti. Sem pa teku kot Forrest, ja. (In si zraven v mislih vrtel najljubše prizore iz filma - "BubbaGump Shrimp Factory", ..."Dan! /.../You got legs!", "My momma always said, life is like a box of chocolates - you never know, what you gonna get."
Pa še res je.
Do naslednjič!
P.S.: Pinponk sem igral pa včeraj, ja;)
No comments:
Post a Comment